50
Trajne (perpetual) licence VMware se od decembra 2023 ne prodajajo več, leta 2026 pa je ta odločitev dohitela vse, ki so podporo podaljšali v zadnjem trenutku: triletne pogodbe SnS se iztekajo, vSphere 8 preživlja zadnje leto splošne podpore, deveta različica pa obstaja samo v naročnini. Znane izdaje so izginile iz cenika, na njihovem mestu so trije paketi (bundli) z licenciranjem po jedrih in rastoča plast plačljivih dodatkov. Za nekatere se novi model izračuna gladko, za druge pomeni plačevanje jeder, ki fizično ne obstajajo – razlika med tema izidoma pa je odvisna od oblike infrastrukture, ne od velikosti podjetja.
Konec podpore VMware: ključni datumi 2026–2027
11. decembra 2023 je VMware by Broadcom uradno ustavil prodajo trajnih licenc in podaljševanje pogodb Support and Subscription (SnS). Same licence niso bile preklicane: kdor je kupil, uporablja naprej. Toda podaljšanje podpore po tem datumu je postalo nemogoče.
Nato je nastopila aritmetika pogodb. Precejšen del strank je SnS podaljšal tik pred 11. decembrom 2023 – praviloma za eno ali tri leta. Enoletne pogodbe so se iztekle že konec leta 2024. Triletne se iztekajo zdaj, konec leta 2026, in za njihove imetnike vprašanje »kaj naprej« ni več teoretično.
Vzporedno teče koledar različic:
– vSphere 7.x in vSAN 7.x sta iz splošne podpore izstopila 2. oktobra 2025.
– vSphere 8.0 iz splošne podpore izstopi 11. oktobra 2027.
– Funkcionalnost vSphere 9.x je na voljo samo v okviru naročniških paketov – samostojne izdaje za deveto različico ne obstajajo; to je zapisano v uradni primerjavi različic vSphere.
Imetnik trajne licence za vSphere 7 je že brez podpore. Imetnik licence za vSphere 8 ima do iste točke še dobro leto. Nadgradnja na deveto različico po trajnem modelu ni mogoča: uradni FAQ za VCF 9.1 izrecno navaja, da morajo stranke s trajnimi licencami za prehod na različico 9 najprej preiti na naročnino.
Posebna podrobnost zadeva varnost. Aprila 2024 je Broadcom napovedal brezplačen dostop do popravkov zero-day za podprte različice vSphere – tudi za imetnike trajnih licenc s pretečeno podporo. Politika velja za kritične ranljivosti z oceno CVSS 9.0 in več. Ključna beseda je »podprte«: vSphere 7 po 2. oktobru 2025 tej opredelitvi ne ustreza več. In tudi tam, kjer politika velja, pokriva samo kritične ranljivosti: brez posodobitev gonilnikov, brez podpore za novo strojno opremo, brez tehnične podpore.
End of Availability: kateri izdelki VMware so za vedno umaknjeni iz prodaje
22. januarja 2024 je bila na blogu VMware Cloud Foundation objavljena celotna tabela End of Availability – uradni seznam izdelkov, umaknjenih iz prodaje kot samostojne postavke. Dokument zajema vse različice licenciranja: perpetual, SnS, SaaS in ostale vrste naročnin, vse izdaje in metrike.
Tabela šteje okoli šestdeset postavk, ki se delijo v dve načelno različni skupini.
Prva skupina so izdelki, ki imajo zamenjavo znotraj novih paketov. vSphere Enterprise Plus je postal del VCF in VVF. vCenter Standard se ne prodaja več ločeno, je pa vključen v pakete. vSAN je na voljo znotraj paketov in kot dodatek za razširitev zmogljivosti. Aria Suite (nekdanji vRealize) je postala komponenti VCF Operations in VCF Automation. NSX je prešel v VCF. Site Recovery Manager se je iz izdelka spremenil v plačljiv dodatek.
Druga skupina so izdelki brez kakršne koli zamenjave. V uradni tabeli je pri njih oznaka »N«, seznam pa je zgovoren: vSphere ROBO, vSphere Scale Out, vSphere Essentials Kit, vSphere Basic, vSphere Advanced, vSAN ROBO, HCI Kit, VMware Cloud Foundation for ROBO. Posebna vrstica je brezplačni vSphere Hypervisor (free ESXi): njegov umik je zabeležen v isti tabeli, zamenjava ni predvidena.
Brez zamenjave so ostali predvsem izdelki, ki so zgodovinsko pokrivali male in podružnične scenarije – izdaje ROBO, kompleti Essentials in brezplačni hipervizor za posamezne gostitelje.
Kronologija je tu pomembna. Januarja 2024 je isti dokument še puščal izhod za majhne postavitve: naročnini vSphere Standard in vSphere Essentials Plus Kit. Do leta 2026 se je slika spremenila. Aktualni uradni dokument VMware vSphere Version Comparison ugotavlja: vSphere Standard in vSphere Enterprise Plus sta na voljo samo do izdaje 8 Update 3, zmožnosti različice 9.1 pa se dobavljajo izključno v okviru vSphere Foundation 9.1 in Cloud Foundation 9.1. Essentials Plus Kit v dokumentih obdobja 9.1 sploh ni več omenjen. Samostojne izdaje formalno obstajajo, a njihova prihodnost glede različic je končana.
Naročnine VMware v letu 2026: vSphere Foundation, Cloud Foundation in VCF Edge
Aktualno ponudbo določa uradni dokument VMware Cloud Foundation 9.1 and VMware vSphere Foundation 9.1: Feature Comparison & Upgrade Paths. Ponudbe so tri.
VMware vSphere Foundation (VVF) – platforma za delovne obremenitve: vSphere, vSphere Kubernetes Service, VCF Operations in vSAN z osnovnim obsegom zmogljivosti. Po formulaciji samega dokumenta VVF vključuje nekatere zmožnosti VCF ali njihove omejene različice.
VMware Cloud Foundation (VCF) – celoten sklad zasebnega oblaka: vSphere, vSAN, NSX, HCX, vSphere Kubernetes Service, VCF Operations, VCF Automation in storitve Private AI. Dobavlja se kot ena sama SKU.
VMware Cloud Foundation Edge (VCF Edge) – konfiguracija VCF, optimizirana za porazdeljene robne (edge) scenarije. Na prvi pogled je Edge videti kot rešitev za manjše namestitve, a uradni FAQ za VCF 9.1 postavlja meje: uvedba je dovoljena samo na robnih lokacijah, licenčni minimum je 10 lokacij v enem letu od prve uvedbe, z najmanj 8 jedri na CPU in največ 256 jedri na lokacijo. To je izdelek za trgovsko verigo z desetinami poslovalnic ali porazdeljeno proizvodnjo – ne za podjetje z eno samo strežniško sobo.
Isti dokument zabeleži tudi status nekdanjih izdaj: vSphere Standard, vSphere Enterprise Plus, vSphere Enterprise, vSphere for Desktop in vSphere Scale-Out so navedeni v razdelku Previous Products s priporočenim prehodom na vSphere Foundation ali VCF.
Dodatki v VMware Cloud Foundation: česa naročnina ne vključuje
Skrčenje ponudbe na tri postavke je spremljala rast plasti dodatnih storitev. Uradni FAQ za VCF 9.1 našteva advanced services, ki se prodajajo ločeno: Advanced Cyber Compliance, Advanced Security, Load Balancing, Application Services, Data Services, Network Observability, Business Operations, Identity Security in dodatna zmogljivost vSAN. Formulacija dokumenta je nedvoumna: napredne storitve se kupujejo ločeno in niso del osnovnih ponudb VCF.
Ločeno se licencirajo Avi Load Balancer, vDefend Firewall in VMware Live Recovery. Data Services Manager se od 5. maja 2025 prav tako ponuja kot ločena storitev.
Dva primera iz FAQ kažeta, kako se funkcionalnost seli med osnovo in dodatki. Prvi: zmožnosti poročanja o skladnosti in zaznavanja odklonov konfiguracij, prej na voljo v VCF Operations, so v različici 9.1 označene kot zastarele in prenesene v plačljivi dodatek Advanced Cyber Compliance. Drugi: orkestracija obnovitve po katastrofi zahteva ločen nakup SRM ali ACC – osnovno upravičenje VCF vključuje replikacijo vSphere z RPO od petih minut in lokalne posnetke, ne pa celotnega cikla DR.
Za proračun to pomeni preprosto stvar: cena paketa na ponudbi je cena vstopa na platformo, ne končna cena rešitve. Če zahteve vključujejo orkestracijo DR, poročanje o skladnosti ali izravnavo obremenitve, se bodo osnovni postavki pridružile ločene vrstice.
Licenciranje VMware po jedrih: pravilo 16 jeder na CPU s primeri izračuna
Vsi trije paketi se licencirajo po fizičnih jedrih. Metodo štetja opisuje uradni članek Broadcom KB 313548, ki vsebuje tudi pripravljene tabele primerov. Pravilo se glasi: licencira se najmanj 16 fizičnih jeder na vsak CPU (fizični procesor) v gostiteljih ESXi, tudi če ima CPU manj jeder.
Šteje se skupno število fizičnih jeder po vseh gostiteljih, ki jih nameravate licencirati, s popravkom za minimum. Kako je to videti v praksi, kažeta dva scenarija iz tabele primerov v samem članku Broadcoma.
Izračun licenc VMware za majhne strežnike: kako nastane preplačilo za jedra
Vrstica iz tabele KB 313548: trije gostitelji, v vsakem en CPU z 8 jedri. Fizičnih jeder – 24. Za licenciranje – 48, ker se vsak CPU šteje kot 16-jedrni. Pojasnilo v samem dokumentu: čeprav ima vsak CPU 8 jeder, mora stranka kupiti 48, ker minimalna naročniška zmogljivost znaša 16 jeder na CPU.
Plača se dvakrat več jeder, kot jih imate. Sosednja vrstica tabele kaže scenarij s 6-jedrnimi CPU: 18 fizičnih jeder, 48 za plačilo – koeficient 2,67.
Izračun za goste strežnike: kdaj preplačila ni
Ista tabela, druga vrstica: trije gostitelji, v vsakem dva CPU po 24 jeder. Fizičnih jeder – 144, za licenciranje – 144. Razmerje 1:1. Pravilo minimuma velja vedno, a če ima vsak procesor 16 ali več fizičnih jeder, se ujema z dejanskim številom ali je nižje od njega – in računu ne doda ničesar: licencira se dejansko število fizičnih jeder po vseh CPU.
Drugi parameter, ki dela v prid gostim konfiguracijam, je vključena zmogljivost vSAN. Po KB 313548 vsako licencirano jedro VCF prinese 1 TiB surove zmogljivosti vSAN, vsako jedro VVF pa 0,25 TiB. V uradni tabeli je primer, kjer gruča VCF s 144 jedri prejme upravičenje 144 TiB in potrebo po shrambi v celoti pokrije brez doplačil, in primer, kjer mora gruča na VVF z obsežno shrambo dokupiti dodatek za 149 TiB. Gostejša ko so jedra in skromnejša shramba, bližje je paket pošteni ceni; manj ko je jeder in več diskov, opaznejša so doplačila.
Model po jedrih z minimumom 16 sam po sebi ni ne drag ne poceni – občutljiv je na obliko infrastrukture. Sodobni dvoprocesorski strežniki s 24–48 jedri na procesor pragove prestanejo brez izgub. Majhni in starejši gostitelji plačujejo jedra, ki jih nimajo.
VMware za 2–5 strežnikov v letu 2026: zakaj je naročnina predimenzionirana
Najpogostejši mali scenarij: dva do pet strežnikov, včasih brez gruče. Datotečni strežnik, ERP, pošta, nekaj servisnih virtualnih strojev. Zgodovinsko je ta segment živel na vSphere Essentials, brezplačnem ESXi ali vSphere Standard s trajno licenco, kupljeno enkrat.
Do leta 2026 so vse te opore izginile ena za drugo. Brezplačni ESXi je bil umaknjen brez zamenjave. Essentials Kit je bil ukinjen; Essentials Plus Kit je iz dokumentov obdobja 9.1 izginil. vSphere Standard je zadel strop različice 8 Update 3 – pot brez nadaljevanja. VCF Edge zahteva najmanj deset lokacij in je izven robnih scenarijev prepovedan za uvedbo. Za podjetje z eno strežniško sobo ostaneta VVF in VCF – z licenciranjem od 16 jeder na CPU.
Tipična strojna oprema tega segmenta se po uradni metodi izračuna takole: dva strežnika, v vsakem en CPU z 8 ali 10 jedri, brez gruče. Fizičnih jeder – 16–20, za licenciranje po pravilu minimuma – 32. Pri tem taka stranka v okviru VVF prejme vSphere Kubernetes Service, VCF Operations in upravičenje vSAN – komponente, ki v scenariju »dva stroja z datotečnim strežnikom in računovodskim sistemom« z veliko verjetnostjo ne bodo vklopljene niti enkrat v celotnem obdobju naročnine.
Tehnično VMware na dveh strežnikih deluje enako zanesljivo kot prej. Spremenila se ni tehnologija, ampak prodajna enota. Minimalna enota je postal naročniški paket, zasnovan za goste večjedrne gostitelje in uporabo celotnega sklada. Za infrastrukturo iz dveh ali treh strežnikov z malo jedri se ta enota izkaže za večjo od same infrastrukture: plačujejo se tako jedra, ki jih ni, kot funkcionalnost, ki se ne uporablja.
To ne velja le za konfiguracije iz dveh ali treh strojev: infrastrukture s petimi do desetimi gostitelji, pogosto niti povezanimi v gručo, se štejejo po istih pravilih in padejo v isto vrzel med fizičnimi in plačanimi jedri, če njihovi procesorji niso med najgostejšimi. Prav ta segment – ne korporacije s tisoči virtualnih strojev, temveč podjetja z dvema do desetimi gostitelji – je doživel največjo relativno spremembo pogojev. In prav zanj se izbira med podaljšanjem in migracijo zvede na najpreprostejšo aritmetiko.
Zakaj je Broadcom prenesel VMware na naročnino
Deklarirani okvir prehoda je poenostavitev: napoved z dne 11. decembra 2023 se dobesedno imenuje VMware by Broadcom Dramatically Simplifies Offer Lineup and Licensing Model. Pred prevzemom je portfelj VMware štel na desetine izdelkov, vsakega v več izdajah in z lastno licenčno metriko: že sama tabela End of Availability našteva okoli šestdeset umaknjenih postavk. Potem – trije paketi in plast dodatkov. Ista napoved navaja tudi prepolovitev cenika za naročnino VCF glede na prejšnjo ceno.
Operativna stran poenostavitve se vidi v izdelkih devete različice: enotni namestitveni program VCF, centralizirano upravljanje licenc prek VCF Operations in strežnika License Server, poenoten cikel podpore. Manj konfiguracij pomeni manjšo testno matriko in hitrejše izdaje.
Komercialno stran je vodstvo podjetja izrazilo na klicih ob objavi rezultatov: strategija cilja na največje stranke VMware in po izjavi Broadcoma s konca leta 2025 je VCF kupilo več kot 90 % izmed 10.000 največjih strank. Naročniški model s fiksnimi minimumi naredi prihodek predvidljiv – za stranko pa naredi predvidljivo minimalno višino računa, ne glede na dejansko porabo.
Model je zgrajen okoli celotnega sklada, goste strojne opreme in velikih namestitev.
Kdaj se podaljšanje VMware izplača: scenariji, kjer je naročnina upravičena
Obstajajo konfiguracije, kjer novi model dela v korist stranke. Goste gruče na sodobnih CPU s 16 ali več jedri na podnožje prestanejo licenčni minimum brez preplačila – izračun gre 1:1 po uradni tabeli. Če arhitektura ob tem dejansko uporablja vSAN in NSX, paket nadomesti tri ločene licence starega modela, upravičenje 1 TiB na jedro v VCF pa lahko potrebo po shrambi pokrije v celoti. Za porazdeljena omrežja z desetimi ali več lokacijami obstaja VCF Edge z znižanim pragom 8 jeder na CPU. In nazadnje, obstajajo obremenitve, vezane na vSphere s certifikacijo proizvajalca aplikacije – zanje strošek menjave platforme vključuje ponovno certificiranje, kar lahko odtehta razliko v licencah.
Merilo je preprosto: bližje ko je infrastruktura profilu »gosti gostitelji, celoten sklad, velik obseg«, bolj logično je podaljšanje. Dlje ko je od njega – natančneje je treba računati.
Alternative VMware v letu 2026: Proxmox VE, XCP-ng, SUSE Virtualization
Za infrastrukture, ki ne sodijo v profil paketov, trg ponuja virtualizacijske platforme z načelno drugačnimi licenčnimi modeli. Vse tri spodaj naštete niso eksperimentalni projekti za domače laboratorije, temveč zreli izdelki z dolgoletno zgodovino, komercialnim proizvajalcem in podporo za podjetja v ozadju.
Proxmox VE – platforma na osnovi KVM in LXC, ki jo avstrijska Proxmox Server Solutions GmbH razvija od leta 2008. Koda je odprta pod licenco AGPLv3, aktualna veja je Proxmox VE 9 na osnovi Debiana.
Sama programska oprema je v celoti brezplačna: gručenje, migracija v živo, visoka razpoložljivost, Ceph, ZFS in lastni sistem varnostnega kopiranja Proxmox Backup Server so del odprte različice brez funkcionalnih omejitev in licenčnih pragov. Plačljiva naročnina je opcijska in kupi dvoje – dostop do repozitorija enterprise s preizkušenimi stabilnimi posodobitvami (namesto svežejšega, a manj preverjenega brezplačnega repozitorija) in podporne zahtevke proizvajalca s SLA. Obračun poteka po zasedenem podnožju CPU: od 120 € (Community) do 1.100 € (Premium) na podnožje letno. Število jeder na ceno sploh ne vpliva: 64-jedrni procesor stane enako kot 8-jedrni. Za gosto strojno opremo to pomeni največji razmik do jedrnega modela, za opremo z malo jedri pa izginotje same ideje »minimuma jeder«, zaradi katerega se račun odtrga od dejanske strojne opreme.
XCP-ng – hipervizor na osnovi Xena, tehnologije, ki v produkciji deluje od začetka 2000-ih. Sam projekt obstaja od leta 2018 kot odprta veja Citrix XenServerja in ga razvija francosko podjetje Vates; upravljanje, varnostno kopiranje in replikacija potekajo prek Xen Orchestre.
Programska oprema je v celoti brezplačna in naročnina je ne »odklene«: vsa funkcionalnost, vključno z varnostnim kopiranjem in replikacijo, je na voljo v odprtih različicah – Xen Orchestra se v tem primeru samostojno zgradi iz izvorne kode. Opcijska naročnina Vates VMS kupi troje: SLA in neposreden dostop do inženirjev Vatesa, pripravljeno in vzdrževano napravo Xen Orchestra Appliance namesto lastne gradnje ter podporno pokritje vseh gostiteljev infrastrukture. Obračun je na gostitelja letno; vstopna paketa Essential in Essential+ imata fiksno ceno za infrastrukture do treh gostiteljev, od 2.000 € letno. Pristop je nasproten paketnemu: virtualizacijska plast brez vsiljenega ekosistema, za ekipe, ki preostali sklad sestavijo same.
SUSE Virtualization (prej Harvester) – hiperkonvergirana platforma na kombinaciji KVM, KubeVirt in porazdeljene shrambe Longhorn, ki jo SUSE razvija od leta 2020. Izvorna koda je odprta pod Apache 2.0, aktualna izdaja 1.7 je izšla januarja 2026.
Platforma je brezplačna in v odprti različici polno funkcionalna – uvesti in upravljati jo je mogoče brez kakršnih koli plačil. Opcijska naročnina za podjetja kupi podporo SUSE 24/7, zagotovljene cikle posodobitev in varnostnih popravkov, certificirano podporo strojne opreme in premijske razdelke dokumentacije. Obračun je na vozlišče; javnega cenika ni, cena se izračuna na povpraševanje. Smiselna je tam, kjer vsebniške obremenitve že obstajajo ali so načrtovane: virtualni stroji in vsebniki se upravljajo enotno, vključno z integracijo z Rancherjem.
Nobena od platform ne nadomesti vSphere z enim klikom. Prenos virtualnih strojev bo zahteval pretvorbo diskov, pripravo gostujočih gonilnikov (VirtIO za Windows), prenovo sheme varnostnega kopiranja in omrežno konfiguracijo. Toda obseg deluje v obe smeri: pri infrastrukturi iz dveh ali treh gostiteljev brez porazdeljenih stikal in omrežij overlay je obseg tega dela omejen in dobro predvidljiv.
Načrt migracije z VMware: priprava na odločitev v štirih korakih
Zaporedje korakov ni odvisno od tega, kakšna bo končna odločitev – podaljšanje ali migracija. Prvi štirje koraki so enaki.
Prvi – inventura licenc. Sestavite seznam trajnih licenc z datumi izteka SnS za vsako. Najzgodnejši datum je vaš dejanski rok, ne datumi iz Broadcomovega koledarja.
Drugi – inventura jeder. Po metodi KB 313548: število CPU v vsakem gostitelju, fizičnih jeder na CPU, s popravkom za minimum 16. Za okolja z vCentrom Broadcom ponuja uradni skript PowerCLI za štetje – ta pravilno šteje tudi surove TiB za vSAN, ki jih iz vmesnika ni mogoče zanesljivo odčitati. Rezultat sta dve številki: fizična jedra in plačana jedra. Njuno razmerje takoj pokaže, v katerem scenariju ste.
Tretji – inventura različic. Gostitelji na vSphere 7 so že izven splošne podpore. Za vSphere 8 si zabeležite datum 11. oktober 2027 in ga primerjajte z načrtom obnove strojne opreme: če so strežniki mlajši od pogodbe, se vprašanje migracije na drugo platformo in vprašanje prehoda na naročnino rešujeta hkrati.
Četrti – inventura dejansko uporabljanih funkcij. Seznam vklopljenih komponent: ali je vSAN, ali je NSX, ali se uporabljajo porazdeljena stikala, kaj iz Aria/Operations se dejansko odpira. To je neposreden odgovor na vprašanje, kolikšen delež paketa bi plačevali v prazno.
Naprej se poti razideta. Če izračun kaže razmerje blizu 1:1 in se sklad široko uporablja – zahtevajte ponudbo za VVF ali VCF in jo primerjajte s tekočimi stroški. Če je plačanih jeder dvakrat več kot fizičnih in se iz sklada uporablja samo hipervizor – izberite ciljno platformo, postavite pilota na enem nekritičnem gostitelju, prenesite dva ali tri virtualne stroje, preverite varnostno kopiranje in obnovitev, izmerite dejanski vložek dela. Pilot na majhni infrastrukturi traja dneve, ne mesecev, in odločitev iz ugibanja spremeni v izračun.
Strežniki za migracijo z VMware
Če izračun vodi k menjavi platforme, INTROSERV zagotavlja namenske strežnike za virtualizacijo v podatkovnih centrih na Poljskem, Nizozemskem, v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, ZDA, Kanadi, Singapurju in Avstraliji – s konfiguracijami za Proxmox VE, XCP-ng in SUSE Virtualization. Platformo namestimo in konfiguriramo ter pomagamo pri prenosu virtualnih strojev na izbrano rešitev; tekoče upravljanje ostane v celoti na vaši strani.
Posebno vprašanje ob odhodu z VMware je podpora. Vse tri platforme delujejo brez naročnine pri proizvajalcu, a včasih so potrebne roke inženirja: donastaviti gručo, urediti varnostne kopije, najti vzrok poslabšanja. Za take naloge imamo sistemsko administracijo z urnim obračunom: inženirji INTROSERV delajo s Proxmox VE, XCP-ng in SUSE Virtualization ter prevzamejo konfiguracijo in odpravljanje težav na zahtevo – brez obveznih naročnin in pavšala, plača se samo dejanski čas dela. To omogoča brezplačno uporabo odprte platforme in točkovno vključevanje strokovnega znanja, ko je res potrebno.
Če prav zdaj primerjate scenarija podaljšanja in migracije – pišite nam, pomagali vam bomo preveriti konfiguracijo strojne opreme glede na zahteve izbrane platforme.
