Nastavitve IPv4 in IPv6 na namenskem strežniku
Ta vodnik prikazuje, kako nastaviti statične naslove IPv4 in IPv6 na namenskem strežniku. Uporabite ga, ko dodate podomrežje IPv6 ali dodatne naslove IPv4 oziroma ko morate obnoviti omrežne nastavitve strežnika.
Preden začnete
Vsi omrežni parametri vašega strežnika so navedeni v območju za stranke: Order Details, zavihek Network. Potrebovali boste naslov IP, omrežno masko in prehod za IPv4 ter podomrežje in prehod za IPv6. Dodatni naslovi IP so prikazani kot ločene vrstice v isti tabeli. Za podrobnosti glejte priročnik „Informacije o omrežju".

Podomrežje IPv6 je prikazano v območju za stranke za strežnike v DC1. Za strežnike v drugih podatkovnih centrih se IPv6 dodeli na zahtevo. Ustvarite zahtevek za ekipo za podporo.
Linux namesto omrežne maske uporablja dolžino predpone. Najpogostejše vrednosti so 255.255.255.0 = /24, 255.255.255.248 = /29, 255.255.255.255 = /32. Dodatni naslov IP ima lahko drugačno omrežno masko kot glavni: masko za vsak naslov vedno vzemite iz njegove lastne vrstice v zavihku Network. Dodatni naslov z masko /32 se doda brez lastnega prehoda: promet gre prek prehoda glavnega naslova.
Na nekaterih strežnikih je glavni naslov IPv4 dodeljen prek DHCP-ja. Če tak strežnik preklopite na statično konfiguracijo, vnesite točno naslov, omrežno masko in prehod, navedene v zavihku Network.
Napaka v omrežnih nastavitvah prekine dostop SSH ali RDP do strežnika. Preden karkoli spremenite, se prepričajte, da lahko strežnik dosežete prek IP-KVM-ja (gumb REQUEST v Order Details). Če je mogoče, uveljavite spremembe iz konzole IP-KVM.
Spodnji primeri uporabljajo dokumentacijske naslove. Nadomestite jih z vrednostmi iz zavihka Network:
- naslov IPv4
203.0.113.10/24, prehod203.0.113.1 - dodatni naslov IPv4
203.0.113.11/24 - naslov IPv6
2001:db8:1234::2/64, prehod2001:db8:1234::1 - strežniki DNS
1.1.1.1,8.8.8.8,2606:4700:4700::1111
Poiščite ime omrežnega vmesnika
V Linuxu zaženite:
ip -br link
Vmesnik s stanjem UP in imenom, kot je eno1, enp1s0 ali eth0, je tisti, ki ga potrebujete. Spodnji primeri uporabljajo eno1.
Ubuntu (netplan)
Ubuntu 22.04 in 24.04 hranita omrežne nastavitve v datotekah YAML v /etc/netplan/. Izpišite jih:
ls /etc/netplan/
Naredite varnostno kopijo najdene datoteke in jo odprite za urejanje. Spodnji ukazi uporabljajo 50-cloud-init.yaml kot primer: nadomestite ga z imenom s svojega strežnika.
cp /etc/netplan/50-cloud-init.yaml /root/50-cloud-init.yaml.bak nano /etc/netplan/50-cloud-init.yaml
Vsebino nadomestite z:
network: version: 2 ethernets: eno1: dhcp4: false dhcp6: false accept-ra: false addresses: - 203.0.113.10/24 - 203.0.113.11/24 - 2001:db8:1234::2/64 routes: - to: default via: 203.0.113.1 - to: default via: 2001:db8:1234::1 nameservers: addresses: [1.1.1.1, 8.8.8.8, 2606:4700:4700::1111]
Odstranite vrstico z 203.0.113.11/24, če nimate dodatnih naslovov IP. YAML je občutljiv na zamike: uporabljajte presledke, ne tabulatorjev.
Nastavite stroga dovoljenja datoteke, nato uporabite konfiguracijo v preizkusnem načinu:
chmod 600 /etc/netplan/50-cloud-init.yaml netplan try
Če povezava še deluje, pritisnite Enter, da obdržite nastavitve. Če izgubite dostop, netplan po 120 sekundah povrne spremembe.
Če konfiguracijo omrežja upravlja cloud-init, lahko po ponovnem zagonu prepiše 50-cloud-init.yaml. Če boste od zdaj naprej omrežje upravljali ročno z Netplanom, pred ponovnim zagonom onemogočite omrežni del cloud-inita: ustvarite /etc/cloud/cloud.cfg.d/99-disable-network-config.cfg z vrstico network: {config: disabled}.
Debian (ifupdown)
Debian 12 in 13 hranita omrežne nastavitve v /etc/network/interfaces. Naredite varnostno kopijo in odprite datoteko:
cp /etc/network/interfaces /root/interfaces.bak nano /etc/network/interfaces
Uredite razdelek svojega vmesnika:
auto eno1 iface eno1 inet static address 203.0.113.10/24 gateway 203.0.113.1 iface eno1 inet static address 203.0.113.11/24 iface eno1 inet6 static address 2001:db8:1234::2/64 gateway 2001:db8:1234::1 accept_ra 0
Drugi blok inet doda dodatni naslov IPv4. Odstranite ga, če ga ne potrebujete.
Na standardnem strežniku Debian se /etc/resolv.conf ureja ročno. Tam nastavite strežnike DNS:
nameserver 1.1.1.1 nameserver 8.8.8.8 nameserver 2606:4700:4700::1111
Če /etc/resolv.conf upravlja resolvconf ali systemd-resolved, se datoteka lahko ustvari samodejno. V tem primeru konfigurirajte DNS prek storitve, ki ga upravlja. Za resolvconf lahko dodate vrstico dns-nameservers 1.1.1.1 8.8.8.8 v blok inet static v /etc/network/interfaces.
Uporabite nastavitve iz konzole IP-KVM:
systemctl restart networking
AlmaLinux in Rocky Linux (NetworkManager)
AlmaLinux in Rocky Linux 9 in 10 upravljajo omrežje z NetworkManagerjem. Poiščite ime povezave:
nmcli connection show
Spodnji primeri uporabljajo ime povezave eno1. Za vsak naslov uporabite dolžino predpone, navedeno v njegovi vrstici v zavihku Network. Nastavite parametre IPv4:
nmcli connection modify eno1 ipv4.method manual ipv4.addresses "203.0.113.10/24,203.0.113.11/24" ipv4.gateway 203.0.113.1 ipv4.dns "1.1.1.1 8.8.8.8"
Nastavite parametre IPv6:
nmcli connection modify eno1 ipv6.method manual ipv6.addresses 2001:db8:1234::2/64 ipv6.gateway 2001:db8:1234::1 ipv6.dns 2606:4700:4700::1111
Uporabite spremembe:
nmcli connection up eno1
Če želite pozneje dodati še en naslov IPv4, ne da bi znova vnašali seznam, uporabite znak plus:
nmcli connection modify eno1 +ipv4.addresses 203.0.113.12/24 nmcli connection up eno1
Windows Server
Koraki so enaki za Windows Server 2022 in 2025.
Grafični vmesnik
Pritisnite Win + R, vnesite ncpa.cpl in pritisnite Enter. Z desno miškino tipko kliknite omrežno kartico in izberite Lastnosti (Properties).

Izberite Internetni protokol različice 4 (TCP/IPv4) in kliknite Lastnosti. Izberite Uporabi naslednji naslov IP (Use the following IP address) ter vnesite naslov IP, masko podomrežja in privzeti prehod. Spodaj vnesite strežnike DNS.

Če želite dodati dodatni naslov IPv4, kliknite Dodatno (Advanced), nato Dodaj (Add) v razdelku Naslovi IP (IP addresses). Vnesite naslov in masko podomrežja. Ne dodajajte drugega prehoda.

Vrnite se v lastnosti kartice, izberite Internetni protokol različice 6 (TCP/IPv6) in kliknite Lastnosti. Vnesite naslov IPv6, dolžino predpone podomrežja (na primer 64), privzeti prehod in strežnik DNS.

V vseh oknih kliknite V redu (OK), da uporabite nastavitve.
PowerShell
Odprite PowerShell kot skrbnik in poiščite ime kartice:
Get-NetAdapter
Spodnji primeri uporabljajo ime Ethernet. Če ima kartica že statični naslov, ki ga želite nadomestiti, ga najprej odstranite z Remove-NetIPAddress, sicer New-NetIPAddress vrne napako. Če kartica trenutno pridobiva naslov prek DHCP-ja, najprej onemogočite DHCP:
Set-NetIPInterface -InterfaceAlias "Ethernet" -Dhcp Disabled
Nastavite glavni naslov IPv4 in prehod:
New-NetIPAddress -InterfaceAlias "Ethernet" -IPAddress 203.0.113.10 -PrefixLength 24 -DefaultGateway 203.0.113.1
Dodajte dodatni naslov IPv4 (brez prehoda):
New-NetIPAddress -InterfaceAlias "Ethernet" -IPAddress 203.0.113.11 -PrefixLength 24
Nastavite naslov IPv6 in prehod:
New-NetIPAddress -InterfaceAlias "Ethernet" -AddressFamily IPv6 -IPAddress 2001:db8:1234::2 -PrefixLength 64 -DefaultGateway 2001:db8:1234::1
Nastavite strežnike DNS:
Set-DnsClientServerAddress -InterfaceAlias "Ethernet" -ServerAddresses ("1.1.1.1","8.8.8.8","2606:4700:4700::1111")
Preverite nastavitve
V Linuxu preverite naslove in poti:
ip addr show eno1 ip route ip -6 route
Preverite povezavo prek IPv4 in IPv6:
ping -c 4 1.1.1.1 ping -6 -c 4 2606:4700:4700::1111
Preverite, ali DNS razrešuje imena:
getent hosts introserv.com
V sistemu Windows Server zaženite:
ipconfig /all ping 1.1.1.1 ping -6 2606:4700:4700::1111 Resolve-DnsName introserv.com
Če ping IPv4 deluje, ping IPv6 pa ne, preverite prehod IPv6 in dolžino predpone glede na zavihek Network. Če težava ostane, glejte priročnik „Odpravljanje težav z omrežno povezljivostjo" ali se obrnite na podporo.