Digitalna varnost in algoritmi enkratnih gesel

V računalniškem sistemu ni mogoče preceniti potrebe po digitalni varnosti. Bistveni vidik digitalne varnosti je uporaba algoritmov za preverjanje pristnosti in kod za avtorizacijo. Vdori v kibernetsko varnost lahko povzročijo veliko finančno izgubo in krajo identitete, zato je treba izvajati stroge varnostne ukrepe za zaščito digitalnih sredstev.

Ta vodnik se osredotoča na metode odprte avtentikacije, kot so OTP, TOTP, HOTP in večfaktorska avtentikacija (MFA). Raziskali bomo razlike med temi metodami in kako pomagajo pri varovanju računalniškega sistema.

Uvod v metode avtentikacije

Postopek preverjanja identitete uporabnika ali subjekta se imenuje avtentikacija. Gre za ključni element digitalne varnosti, ki zagotavlja pooblaščen dostop do občutljivih informacij ali virov. Na voljo so različne vrste metod avtentikacije, vključno z enofaktorsko avtentikacijo, dvofaktorsko avtentikacijo in večfaktorsko avtentikacijo.

Enofaktorsko preverjanje pristnosti, kot je preverjanje pristnosti z geslom, je najpogostejša metoda preverjanja pristnosti. Pri tem pristopu uporabniki za dostop do sistema ali omrežja predložijo edinstveno kombinacijo uporabniškega imena in gesla. Vendar je ta metoda ranljiva za varnostne kršitve, če je geslo šibko ali če je ukradeno ali vdrto.

Za odpravo omejitev enofaktorske avtentikacije je bila razvita močna avtentikacija, znana tudi kot dvofaktorska avtentikacija. Ta pristop vključuje uporabo dodatnih dejavnikov avtentikacije, kot so dinamično generirano enkratno geslo (OTP), OTP na podlagi časa (TOTP) ali OTP na podlagi HMAC (HOTP), ki zagotavljajo dodatno raven varnosti. S temi metodami se za preverjanje pristnosti uporabnikov samodejno generirajo gesla, kar napadalcem otežuje pridobitev nepooblaščenega dostopa.

Večfaktorsko preverjanje pristnosti (MFA) je še ena metoda preverjanja pristnosti, ki uporablja kombinacijo dveh ali več dejavnikov preverjanja pristnosti, kot so geslo, skeniranje prstnih odtisov ali skeniranje za prepoznavanje obraza, da zagotovi dodatno raven varnosti. Ta metoda je varnejša od enofaktorske avtentikacije in dvofaktorske avtentikacije, saj zahteva več dokazov za preverjanje identitete uporabnika, kar napadalcem otežuje pridobitev nepooblaščenega dostopa.

Če povzamemo, je cilj vseh teh metod avtentikacije zagotoviti varno uporabniško izkušnjo v računalniških sistemih in digitalno varnost. Vendar ima vsaka metoda svoje prednosti in slabosti, zato morajo organizacije skrbno oceniti svoje varnostne potrebe in tveganja, da določijo najprimernejšo metodo avtentikacije, ki jo bodo uporabile.

Enkratno geslo (OTP)

Kaj je OTP?

OTP je geslo, ki velja samo za eno sejo prijave ali transakcijo v računalniškem sistemu ali drugi digitalni napravi. Običajno ga samodejno ustvari strežnik za preverjanje pristnosti in ga pošlje uporabniku prek sporočila SMS ali e-pošte. Uporabnik nato vnese OTP na prijavni strani, da pridobi dostop do sistema ali opravi transakcijo.

OTP je kriptografski hash, kar pomeni, da ga ustvari matematični algoritem, ki kot vhodne podatke upošteva uporabniško ime, tajni ključ in trenutni čas. Algoritem nato ustvari edinstveno geslo, ki velja samo za eno sejo ali transakcijo.

Vrste OTP

Obstajata dve glavni vrsti OTP:

1. Časovno zasnovan OTP (TOTP)

2. OTP na podlagi HMAC (HOTP)

Kaj je TOTP?

TOTP je kratica za Time-based One-Time Password (enkratno geslo na podlagi časa). Gre za vrsto OTP, ki generira začasno enkratno geslo na podlagi trenutnega časa in kriptografske hash funkcije. To geslo je veljavno le kratek čas, običajno 30 sekund, nato postane neveljavno in se ustvari novo geslo TOTP. Ker je geslo veljavno le kratek čas, ga ni mogoče ponovno uporabiti, če ga prestreže heker.

Glavna razlika med OTP in TOTP je v tem, da je OTP statično geslo, ki velja za eno samo sejo prijave, medtem ko je TOTP dinamično geslo, ki se spremeni vsakih 30 sekund. Gesla OTP so lahko ranljiva za napade s ponavljanjem, ko heker prestreže geslo in ga pozneje ponovno uporabi. TOTP to ranljivost odpravlja, saj zagotavlja, da je vsako geslo edinstveno in velja le kratek čas.

TOTP ustvari programska aplikacija na uporabnikovem pametnem telefonu ali računalniku. Algoritem TOTP se pogosto uporablja v povezavi z aplikacijo za preverjanje pristnosti, kot sta Google Authenticator ali Authy.

Kaj je HOTP?

HOTP je kratica za enkratno geslo na podlagi HMAC. Gre za vrsto OTP, ki ob vsaki prijavi generira edinstveno geslo, kar napadalcem otežuje pridobitev nepooblaščenega dostopa. Geslo, ki ga ustvari HOTP, velja samo enkrat in ga ni mogoče ponovno uporabiti, kar zagotavlja višjo raven varnosti uporabniškega računa.

OTP in HOTP sta obe vrsti enkratnih gesel, vendar je med njima ključna razlika. Gesla OTP se generirajo z algoritmom, ki združuje tajni ključ in naključno vrednost. Rezultat je edinstveno enkratno geslo, ki ga je mogoče uporabiti samo enkrat. V nasprotju s tem pa HOTP uporablja števec, ki se poveča ob vsaki uporabi gesla. Tako se ustvari zaporedje edinstvenih gesel, ki jih je težje predvideti ali ponovno uporabiti.

Primeri uporabe in primeri OTP

OTP se uporablja v sistemih dvostopenjskega preverjanja pristnosti (2FA) in enostopenjskega preverjanja pristnosti (SFA). V sistemu 2FA mora uporabnik zagotoviti dve obliki avtentikacije: nekaj, kar pozna (na primer geslo), in nekaj, kar ima (na primer mobilno napravo za prejemanje OTP). V sistemu SFA mora uporabnik kot obliko avtentikacije zagotoviti le OTP. OTP se uporablja tudi v mehanizmih prijave transakcije in seje, kjer mora uporabnik za vsako sejo ali transakcijo zagotoviti novo geslo. To preprečuje ponovno uporabo starih gesel, kar lahko predstavlja varnostno tveganje.

OTP se običajno uporablja v primerih, ko je potrebna dodatna raven varnosti, kot so npr:

• spletno bančništvo: Banke uporabljajo OTP za preverjanje istovetnosti uporabnika pri prijavi v račun ali izvedbi transakcije.
• Elektronsko poslovanje: Spletni trgovci na drobno uporabljajo OTP za preverjanje identitete stranke pri nakupu ali vnosu občutljivih podatkov, kot so podatki o kreditni kartici.
• Dostop na daljavo: Podjetja uporabljajo OTP za preverjanje identitete zaposlenih, ki morajo dostopati do občutljivih podatkov ali sistemov z oddaljenih lokacij.
• Zdravstveno varstvo: Ponudniki zdravstvenega varstva uporabljajo OTP za zaščito elektronskih zdravstvenih zapisov in zagotavljanje, da ima dostop do bolnikovih podatkov samo pooblaščeno osebje.

Prednosti OTP

• Večja varnost: OTP zagotavlja dodatno raven varnosti, tako da nepooblaščeni uporabniki težje dostopajo do občutljivih informacij.
• Izboljšana uporabniška izkušnja: Uporabnikom ni treba zapomniti zapletenih gesel ali jih hraniti na nezavarovanih lokacijah. Tako je postopek prijave za uporabnike enostavnejši in priročnejši.
• Manjše tveganje goljufij : OTP zagotavlja, da je vsak poskus prijave edinstven, kar hekerjem preprečuje ponovno uporabo ukradenih poverilnic.
• Stroškovno učinkovita rešitev: Izvajanje protokola OTP je lahko cenovno ugodna rešitev za podjetja, ki želijo izboljšati svoje varnostne ukrepe, saj ne zahteva dragih namestitev strojne ali programske opreme.

Slabosti OTP

Čeprav je OTP varna metoda avtentikacije, ima nekaj pomanjkljivosti. Ena glavnih pomanjkljivosti protokola OTP je, da je lahko ranljiv za napade DDoS (Distributed Denial-of-Service). Hekerji lahko overitveni strežnik preplavijo z zahtevami za prijavo, preobremenijo sistem in povzročijo njegov izpad. To lahko povzroči zavrnitev dostopa legitimnim uporabnikom in lahko moti normalno poslovanje. Poleg tega je lahko ob izgubi ali kraji žetona OTP ali naprave težko preklicati, upravljanje pa lahko zahteva dodatna sredstva. Nazadnje, nekaterim uporabnikom se lahko zdi dodaten korak vnosa kode OTP neprijeten ali dolgotrajen, kar vodi v razočaranje in zmanjšanje produktivnosti.

Povzetek o kodah OTP

Če povzamemo, so kode OTP široko uporabljena metoda avtentikacije v digitalni varnosti. Zagotavljajo dodatno raven varnosti za zaščito pred kibernetskimi napadi, kot sta ribarjenje in polnjenje poverilnic. OTP so lahko v različnih oblikah, kot so TOTP, HOTP in OTP na podlagi SMS, vsaka pa ima svoje prednosti in slabosti. Vendar uporaba OTP ni rešilna bilka in jo je treba uporabljati v kombinaciji z drugimi varnostnimi ukrepi, kot so dvostopenjsko preverjanje pristnosti, enotna prijava in šifriranje, da se zagotovi celovita zaščita pred kibernetskimi grožnjami.

Večfaktorska avtentikacija (MFA)

Kaj je večfaktorska avtentikacija?

Večfaktorsko preverjanje pristnosti je varnostni mehanizem, ki od uporabnikov zahteva več kot eno obliko preverjanja pristnosti za dostop do sistema ali aplikacije. Cilj večfaktorske samodejne potrditve je otežiti dostop do uporabniškega računa nepooblaščenim uporabnikom, tudi če poznajo geslo.

Ena od ključnih razlik med OTP in MFA je število dejavnikov, ki se uporabljajo za preverjanje pristnosti. OTP se zanašajo na en sam dejavnik, običajno geslo, ki velja za eno samo sejo prijave ali transakcijo. Po drugi strani pa MFA zahteva vsaj dva dejavnika za preverjanje identitete uporabnika. Ti dejavniki lahko vključujejo nekaj, kar uporabnik pozna, na primer geslo ali kodo PIN, nekaj, kar ima, na primer pametni telefon ali žeton, ali nekaj, kar je, na primer prstni odtis ali prepoznavanje obraza.

MFA deluje tako, da od uporabnikov zahteva, da pred dostopom do računa predložijo dodatne oblike identifikacije. To lahko vključuje biometrične dejavnike, kot so prstni odtisi ali prepoznavanje obraza, strojne dejavnike, kot so pametne kartice ali varnostni žetoni, ali programske dejavnike, kot so enkratna gesla (OTP), poslana prek SMS ali ustvarjena z aplikacijo.

Ko uporabnik vnese svoje uporabniško ime in geslo, bo pozvan, da navede enega ali več teh dodatnih dejavnikov. Uporabnika lahko na primer pozovete, naj poskenira svoj prstni odtis ali vnese kodo iz aplikacije za avtentikacijo v pametnem telefonu. MFA zmanjšuje tveganje nepooblaščenega dostopa in krepi varnost postopka avtentikacije.

Vrste MFA

Obstaja več vrst MFA, med drugim:

• Preverjanje pristnosti na podlagi sporočil SMS: Ta metoda vključuje pošiljanje enkratnega gesla v uporabnikovo mobilno napravo prek sporočila SMS. Uporabnik nato vnese to geslo za dokončanje postopka prijave.
• Preverjanje pristnosti na podlagi programske opreme: Ta metoda uporablja programsko aplikacijo, ki je nameščena v uporabnikovem pametnem telefonu ali računalniku, da ustvari enkratno geslo.
• Avtentikacija na podlagi strojne opreme: Ta metoda za ustvarjanje enkratnih gesel uporablja fizične naprave, kot so žetoni, pametne kartice ali pogoni USB.
• Biometrično preverjanje pristnosti: Ta metoda za preverjanje pristnosti uporabnika uporablja fizične značilnosti, kot so prstni odtisi, prepoznavanje obraza ali prepoznavanje glasu.
  

Primeri uporabe in primeri

MFA se uporablja v različnih panogah, vključno z zdravstvom, financami, vlado in izobraževanjem. Nekateri primeri uporabe MFA v digitalni varnosti vključujejo:

• Spletno bančništvo: Z zahtevo po drugem dejavniku avtentikacije, kot je enkratno geslo, poslano prek sporočila SMS ali ustvarjeno z aplikacijo, lahko banke zagotovijo, da imajo dostop do občutljivih finančnih informacij samo pooblaščeni uporabniki.
• Elektronsko poslovanje: Trgovci na drobno lahko preverijo, ali je oseba, ki opravlja nakup, zakoniti imetnik kartice, tako da zahtevajo drugi dejavnik avtentikacije, kot je biometrično skeniranje ali enkratna koda, poslana na mobilno napravo.
• Delo na daljavo: Podjetja uporabljajo OTP za preverjanje identitete zaposlenih, ki morajo dostopati do občutljivih podatkov ali sistemov z oddaljenih lokacij, kar preprečuje nepooblaščen dostop do podatkov podjetja.
• Storitve v oblaku: Storitve v oblaku, kot so Google Cloud, Amazon Web Services in Microsoft Azure, ponujajo možnosti MFA za zaščito občutljivih podatkov, shranjenih v oblaku, s čimer preprečujejo nepooblaščen dostop in vdore v podatke.

Prednosti MFA pred OTP:

• Izboljšana varnost: MFA v primerjavi z OTP zagotavlja dodatno raven varnosti. OTP zahteva le en dejavnik avtentikacije, medtem ko MFA zahteva vsaj dva dejavnika. To pomeni, da tudi če napadalec pridobi geslo uporabnika, mora za dostop do občutljivih podatkov zagotoviti dodatne dejavnike avtentikacije.
• Prilagodljivost: MFA omogoča večjo prilagodljivost metod preverjanja pristnosti. OTP je običajno omejena na enkratno kodo, poslano prek sporočila SMS ali ustvarjeno z aplikacijo, medtem ko lahko MFA vključuje biometrično avtentikacijo, kot je prepoznavanje prstnih odtisov ali obraza, pa tudi strojne žetone ali pametne kartice.
• Skladnost: MFA se pogosto zahteva zaradi skladnosti z industrijskimi predpisi, kot sta HIPAA za zdravstvo ali PCI DSS za obdelavo plačil. Neizvajanje MFA lahko povzroči visoke globe in pravne posledice.

Slabosti MFA v primerjavi z OTP:

• Stroški: MFA je lahko dražje izvajati kot OTP, zlasti za mala podjetja ali organizacije. MFA lahko zahteva strojne žetone ali pametne kartice, katerih nakup in distribucija vsem uporabnikom sta lahko draga.
• Zahtevnost: Izvajanje in upravljanje MFA je lahko bolj zapleteno kot pri OTP. Zahteva dodatno infrastrukturo, kot so strežniki za preverjanje pristnosti, za konfiguriranje in vzdrževanje pa je lahko potrebno specializirano strokovno znanje.
• Odpor uporabnikov: Nekateri uporabniki se lahko uprejo MFA zaradi dodatnih korakov, potrebnih za avtentikacijo, ali pomislekov glede zasebnosti biometričnih podatkov. To lahko vodi v razočaranje in zmanjšanje produktivnosti.

Povzetek o MFA

Digitalna varnost je zdaj bolj kritična kot kdaj koli prej, večfaktorska avtentikacija pa je bistvena sestavina varovanja občutljivih podatkov. Z zahtevo po dodatnih metodah avtentikacije zagotavlja MFA dodatno raven zaščite pred napadi, kar nepooblaščenim uporabnikom precej otežuje dostop. Ključnega pomena je razumeti pomen večfaktorske avtentikacije in različnih dejavnikov avtentikacije, da lahko sprejemate premišljene odločitve pri varovanju digitalnih sredstev. Rešitve, skladne z OATH, so postale standard za MFA, organizacije pa bi morale razmisliti o sprejetju takšnih rešitev, da bi zagotovile varno preverjanje pristnosti.

Katero metodo avtentikacije najpogosteje uporabljajo naše stranke?