Kaj je varnost v oblaku in njene prednosti

Kaj je varnost v oblaku in njene prednosti

Read 13 minute

Varovanje okolja v oblaku je izredno pomembno za zaščito občutljivih podatkov, aplikacij in infrastrukture pred kibernetskimi grožnjami. To je bistven vidik, ki ga morajo upoštevati organizacije, ki uporabljajo storitve računalništva v oblaku, pa naj gre za infrastrukturo kot storitev (IaaS), platformo kot storitev (PaaS) ali programsko opremo kot storitev (SaaS). V tem članku se bomo poglobili v področje varnosti v oblaku ter poudarili njen pomen in prednosti, ki jih ponuja podjetjem in posameznikom na vseh ravneh.

Razumevanje varnosti v oblaku

Upravljanje tveganj v oblaku služi kot podmnožica kibernetske varnosti, ki je posebej prilagojena za obravnavo edinstvenih varnostnih zahtev in izzivov, povezanih z okolji računalništva v oblaku. Zajema široko paleto ukrepov, namenjenih zaščiti okolij v oblaku pred številnimi grožnjami, vključno s hekerji, zlonamerno programsko opremo, izsiljevalsko programsko opremo, napadi z zavrnitvijo storitve, kršitvami varnosti podatkov in notranjimi tveganji. Informacijska varnost se osredotoča na zaščito osnovne infrastrukture v oblaku ter podatkov in aplikacij, ki se nahajajo v njej.

Kako deluje?

Za zagotavljanje celovite varnosti v oblaku se uporablja kombinacija najsodobnejših tehnologij, praks in politik. Tukaj je pregled delovanja zaščite podatkov:

Zaščita infrastrukture:

Ponudniki storitev v oblaku prevzamejo odgovornost za okrepitev temeljne infrastrukture, v kateri so nameščene storitve v oblaku. Izvajajo zanesljive ukrepe za fizično varnost, ki zajemajo nadzor dostopa do podatkovnih centrov, nadzorne sisteme in okoljske zaščitne ukrepe, da zagotovijo zaščito fizičnih objektov. Poleg tega skrbno upravljajo in varujejo omrežno infrastrukturo, ki povezuje te storitve v oblaku.

Preverjanje pristnosti in nadzor dostopa:

Varnost v oblaku brezhibno vključuje mehanizme avtentikacije in nadzora dostopa, ki omogočajo dostop samo pooblaščenim osebam. To vključuje uporabo zanesljivih metod avtentikacije, kot so gesla, večfaktorska avtentikacija (MFA) in biometrija. Poleg tega se izvaja nadzor dostopa na podlagi vlog (RBAC) za učinkovito upravljanje pravic uporabnikov, s čimer se omeji dostop do občutljivih podatkov in virov.

Varnost podatkov:

Pri varnosti v oblaku je velik poudarek na varovanju podatkov med shranjevanjem in prenosom. Za zaščito podatkov se pogosto uporabljajo tehnike šifriranja, zaradi česar jih nepooblaščeni subjekti ne morejo prebrati. Varnostne rešitve pogosto ponujajo možnosti šifriranja, vključno s šifriranjem na ravni shranjevanja in šifrirnimi protokoli, kot sta SLS/TLS, za podatke pri prenosu.

Odkrivanje in preprečevanje groženj:

Varnost v oblaku vključuje vrsto ukrepov za odkrivanje in preprečevanje varnostnih groženj. Sistemi za odkrivanje in preprečevanje vdorov (IDS/IPS) aktivno spremljajo omrežni promet ter hitro prepoznajo morebitne vdore ali napade in se nanje odzovejo. Poleg tega orodja za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov (SIEM) natančno pregledujejo dnevnike in dogodke ter tako omogočajo odkrivanje sumljivih dejavnosti. Ponudniki storitev v oblaku s pomočjo inteligence groženj in algoritmov strojnega učenja nenehno prepoznavajo in blažijo nastajajoče grožnje.

Upravljanje ranljivosti:

Redno pregledovanje in ocenjevanje virov v oblaku sta sestavni del varnosti v oblaku, saj omogočata odkrivanje ranljivosti. Z uporabo orodij in praks za upravljanje ranljivosti se učinkovito odkrivajo in odpravljajo varnostne pomanjkljivosti. To vključuje pravočasno uporabo popravkov za odpravo znanih ranljivosti v operacijskih sistemih, programski in vdelani programski opremi.

Varnostno spremljanje in beleženje:

Nenehno spremljanje okolij v oblaku je ključni vidik varnosti v oblaku. Najsodobnejša orodja za varnostno spremljanje skrbno spremljajo in analizirajo dejavnosti v okolju oblaka ter ustvarjajo opozorila za vsako sumljivo vedenje ali poskuse nepooblaščenega dostopa. Ohranjajo se podrobni dnevniki in revizijske sledi, kar olajša analizo, revizije skladnosti in učinkovito odzivanje na incidente.

Skladnost in upravljanje:

Upoštevanje posebnih predpisov in zahtev glede skladnosti je ključni element varnosti v oblaku. Ponudniki storitev v oblaku proaktivno ponujajo certifikate skladnosti in funkcije, ki organizacijam pomagajo pri izpolnjevanju strogih regulativnih standardov. Poleg tega podjetja opremijo z orodji in kontrolami za učinkovito upravljanje podatkov, zaščito zasebnosti in upravljanje dostopa.

Odzivanje na incidente in okrevanje:

Celovita varnost v oblaku vključuje zanesljive načrte in postopke za odzivanje na incidente, da se učinkovito odzovejo na kršitve varnosti ali incidente. Posebne ekipe za odzivanje na incidente prevzamejo odgovornost za odkrivanje, obvladovanje in zmanjševanje varnostnih groženj. Poleg tega ponudniki storitev pogosto razširijo storitve varnostnega kopiranja in obnovitve po nesreči, s čimer zagotovijo odpornost podatkov in hitro obnovitev ob izgubi podatkov ali odpovedi sistema.

Varnost v oblaku je deljena odgovornost med ponudnikom storitev v oblaku in stranko. Medtem ko ponudniki storitev varujejo osnovno infrastrukturo, so stranke odgovorne za varovanje svojih aplikacij, podatkov, dostopa uporabnikov in konfiguracij v okolju oblaka.

Primeri varnostnih ukrepov v oblaku:

Za zagotavljanje zanesljive varnosti v oblaku je mogoče uporabiti različne pristope in orodja, ki so prilagojeni posebnim zahtevam in stopnjam zaščite. Nekateri primeri varnosti v oblaku so:

Šifriranje podatkov:

Šifriranje je temeljni steber varnosti, saj podatke s pomočjo šifrirnih algoritmov in kriptografskih ključev pretvori v neberljivo obliko. Ta zmogljiva tehnika okrepi občutljive podatke, shranjene v oblaku, in jih naredi praktično nedostopne in nerazumljive nepooblaščenim osebam. Šifriranje se lahko uporablja tako za podatke v mirovanju, kot so shranjene datoteke in podatkovne zbirke, kot tudi za podatke pri prenosu, vključno z informacijami, ki se izmenjujejo med odjemalci in strežniki v oblaku.

Učinkovit nadzor dostopa:

Izvajanje strogega nadzora dostopa je bistvenega pomena za ohranjanje celovitosti virov v oblaku. To vključuje zanesljivo avtentikacijo uporabnikov, politike avtorizacije in nadzor dostopa na podlagi vlog (RBAC), ki omejujejo privilegije na podlagi vnaprej določenih vlog in odgovornosti. Ti ukrepi zagotavljajo, da lahko samo pooblaščeni posamezniki ali skupine dostopajo do virov v oblaku in z njimi komunicirajo, kar zmanjšuje tveganje nepooblaščenega dostopa.

Robustni požarni zidovi:

Požarni zidovi služijo kot zaščitne pregrade med notranjimi in zunanjimi omrežji ter natančno filtrirajo vhodni in izhodni omrežni promet. Spremljajo in filtrirajo vhodni in izhodni omrežni promet ter tako varujejo storitve in aplikacije v oblaku pred morebitnimi grožnjami. Požarni zidovi z analizo podatkovnih paketov in uveljavljanjem varnostnih politik blokirajo zlonamerni promet in poskuse nepooblaščenega dostopa ter s tem krepijo zaščito virov v oblaku.

Zanesljivi protivirusni ukrepi:

Zanesljiva protivirusna programska oprema je bistvena za odkrivanje in preprečevanje zlonamerne programske opreme, ki bi lahko ogrozila celovitost in zaupnost podatkov v oblaku. Protivirusne rešitve s pregledovanjem datotek, aplikacij in sistemov odkrivajo in odpravljajo viruse, črve, trojanske konje in drugo zlonamerno programsko opremo. To zagotavlja stalno varnost infrastrukture v oblaku in zmanjšuje tveganje širjenja zlonamerne programske opreme.

Odporno varnostno kopiranje in obnovitev:

Izvajanje zanesljivih strategij varnostnega kopiranja in obnovitve je bistven vidik varnosti v oblaku, saj zagotavlja razpoložljivost in celovitost podatkov. Redne varnostne kopije podatkov in sistemskih konfiguracij so skrbno ustvarjene in shranjene na ločenih lokacijah, kar varuje pred naključno izgubo podatkov, okvarami strojne opreme, naravnimi nesrečami ali kibernetskimi napadi. Z rednim testiranjem načrtov varnostnega kopiranja in obnovitve lahko organizacije preverijo njihovo učinkovitost ter zagotovijo uspešno obnovitev podatkov in sistemov, ko je to potrebno.

Budni sistemi za odkrivanje in preprečevanje vdorov (IDPS):

Orodja IDPS dejavno spremljajo omrežni promet in sisteme ter iščejo sumljive dejavnosti ali morebitne kršitve varnosti. Orodja IDPS s hitrim prepoznavanjem poskusov nepooblaščenega dostopa, nenormalnega vedenja in znanih vzorcev napadov v realnem času krepijo zaščito podatkov. Ti sistemi proaktivno odkrivajo in preprečujejo vdore ter zagotavljajo dodatno raven zaščite v okoljih v oblaku.

Centralizirano upravljanje varnostnih informacij in dogodkov (SIEM):

Sistemi SIEM združujejo in analizirajo dnevniške podatke iz različnih virov v infrastrukturi oblaka ter zagotavljajo centralizirano vidnost varnostnih dogodkov. S korelacijo in analizo teh podatkov orodja SIEM ugotavljajo anomalije in morebitne varnostne incidente ter ustvarjajo opozorila ali obvestila. To olajša proaktivno odzivanje na incidente in organizacijam omogoča, da po potrebi izvedejo temeljito forenzično analizo.

Prednosti varnosti v oblaku:

Izkoriščanje zmogljivosti računalništva v oblaku prinaša številne koristi za posameznike in organizacije. V nadaljevanju raziskujemo prednosti, ki jih je mogoče uresničiti z zanesljivimi ukrepi za zaščito podatkov:

1. Izboljšano varstvo podatkov:

Ukrepi, kot so šifriranje in nadzor dostopa, zagotavljajo, da so podatki zaščiteni tako v mirovanju kot pri prenosu. S tem se bistveno zmanjša tveganje za kršitve varnosti podatkov in nepooblaščen dostop do občutljivih informacij.

2. Večja zanesljivost in razpoložljivost:

Ponudniki storitev v oblaku veliko vlagajo v infrastrukturo in najsodobnejše tehnologije, kar zagotavlja višjo raven zanesljivosti in razpoložljivosti. S sprejetjem varnosti v oblaku lahko uživate prednosti odpornih podatkovnih centrov, redundantnih ukrepov in zmogljivosti za obnovitev po nesreči. To pomeni izboljšan čas delovanja storitev in nemoteno neprekinjeno delovanje.

3. Skalabilnost in prilagodljivost:

Varnostne rešitve v oblaku so prilagojene razvijajočim se potrebam podjetij, zato so neločljivo povezane z možnostjo skaliranja. Njihove varnostne zmogljivosti lahko brez težav povečate, ko se povečajo njihove zahteve, pri čemer se izognete potrebi po znatnih začetnih naložbah v strojno ali programsko opremo.

4. Stroškovna učinkovitost:

Varnost omrežij osvobaja organizacije bremena vzdrževanja in posodabljanja lokalne varnostne infrastrukture. Ponudniki storitev v oblaku prevzamejo odgovornost za upravljanje, vzdrževanje in nadgrajevanje varnostnih sistemov, kar pomeni prihranek pri stroških, povezanih s strojno opremo, licencami za programsko opremo in zaposlenim osebjem za varnost IT.

5. Strokovno znanje in stalno spremljanje:

Ponudniki storitev v oblaku zaposlujejo posebne varnostne ekipe s strokovnim znanjem in izkušnjami na področju upravljanja in spremljanja okolij v oblaku. To zagotavlja, da se varnostni ukrepi nenehno posodabljajo in izboljšujejo za učinkovit boj proti novim grožnjam.

6. Usklajena skladnost:

Ponudniki varnostnih storitev v oblaku pogosto ponujajo okvire skladnosti in certifikate, ki organizacijam pomagajo izpolnjevati regulativne zahteve, specifične za posamezno panogo. Pogosto vključujejo industrijske standarde in predpise, kot so GDPR, HIPAA, PCI DSS in ISO. Z uporabo teh okvirov lahko racionalizirajo svoja prizadevanja za skladnost in dokažejo upoštevanje varnostnih načel.

Skratka, izvajanje zanesljivih varnostnih ukrepov v oblaku je ključnega pomena za zagotavljanje zaščite in celovitosti podatkov, aplikacij in infrastrukture v okviru storitev računalništva v oblaku. S prednostnim obravnavanjem informacijske varnosti lahko organizacije izkoristijo številne prednosti, ki jih ponuja računalništvo v oblaku, hkrati pa zmanjšajo tveganja, povezana s kršitvami varnosti podatkov, nepooblaščenim dostopom in novimi grožnjami.

GPUDedicRU-1