Kako se razlikujeta avtentikacija in avtorizacija?

Pripravili smo ta izčrpen vodnik, ki vam bo pomagal razumeti razlike med avtentikacijo in avtorizacijo. Poznavanje razlik med avtentikacijo in avtorizacijo je ključnega pomena za podjetja, ki želijo zagotoviti varnost svojih podatkov in sistemov. V tem vodniku bomo pojasnili, kaj sta avtentikacija in avtorizacija, kakšne so njune razlike, in z vami delili najboljše prakse za zagotavljanje varnosti vaših podatkov.

Uvod

Avtentikacija in avtorizacija sta dva pomembna pojma na področju računalniške varnosti. Avtentikacija je postopek preverjanja identitete uporabnika, naprave ali storitve. Po drugi strani pa je avtorizacija postopek odobritve ali zavrnitve dostopa do vira na podlagi dovoljenj avtentificiranega uporabnika. Ta dva koncepta sodelujeta pri zagotavljanju varnosti vaših podatkov in sistemov.

Preverjanje pristnosti

Kaj je avtentikacija?

Avtentikacija se nanaša na postopek preverjanja identitete uporabnika ali naprave, ki omogoča pooblaščen dostop do občutljivih podatkov ali sistemov. Gre za pomemben vidik kibernetske varnosti, za zagotavljanje varnega dostopa pa obstajajo različne vrste in tehnike avtentikacije.

Vrste avtentikacije

Dejavniki (vrste) avtentikacije so načini preverjanja identitete uporabnika pred odobritvijo dostopa do sistema ali aplikacije. Tri glavne vrste avtentikacije so:

1. Nekaj, kar poznate: Ta vrsta avtentikacije vključuje preverjanje identitete uporabnika na podlagi poznavanja skrivnosti, na primer gesla, kode PIN ali odgovora na varnostno vprašanje.

2. Nekaj, kar imate: Ta vrsta avtentikacije vključuje preverjanje identitete uporabnika na podlagi posedovanja fizičnega predmeta, kot je pametna kartica, žeton ali mobilna naprava.

3. Nekaj, kar ste: Ta vrsta avtentikacije vključuje preverjanje identitete uporabnika na podlagi fizičnih značilnosti, kot so prstni odtisi, prepoznavanje obraza ali skeniranje očesne mrežnice.

Dejavniki avtentikacije se nanašajo na različne informacije ali poverilnice, ki se uporabljajo za preverjanje identitete uporabnika, vključno z geslom uporabniškega imena, geslom uporabniškega imena in kombinacijo gesla uporabniškega imena.

Tehnike avtentikacije:

Preverjanje pristnosti na podlagi gesla je preprosta in pogosto uporabljena tehnika, pri kateri uporabnik za dostop do sistema ali aplikacije navede uporabniško ime ali e-pošto in geslo. Geslo se primerja s predhodno shranjeno vrednostjo hash v sistemu, da se preveri, ali je uporabnik pooblaščen za dostop do sistema.

Preverjanje pristnosti brez gesla odpravlja potrebo uporabnikov po ustvarjanju in pomnjenju zapletenih gesel, saj jim omogoča dostop do sistema ali aplikacije brez vnosa gesla. Namesto tega se uporabnik avtentificira z drugimi sredstvi, kot so biometrična avtentikacija, žetoni ali pametne kartice.

• 2FA/MFA (dvostopenjska/večstopenjska avtentikacija) je tehnika, ki za dostop do sistema ali aplikacije od uporabnikov zahteva dve ali več oblik avtentikacije. To lahko vključuje geslo in skeniranje prstnih odtisov.

• Enotna prijava (SSO ) uporabnikom omogoča dostop do več aplikacij ali sistemov z enim samim nizom prijavnih poverilnic. Ta tehnika zmanjšuje potrebo uporabnikov, da si zapomnijo več gesel, in poenostavlja postopek prijave. SSO se običajno uporablja v podjetniških okoljih, kjer morajo zaposleni dostopati do različnih sistemov in aplikacij.

• Socialno preverjanje pristnosti omogoča uporabnikom, da do sistema ali aplikacije dostopajo z uporabo svojih prijavnih poverilnic iz družabnih omrežij, kot je račun Facebook ali Google. Ta tehnika poenostavi postopek avtentikacije za uporabnike in je lahko varnejša od avtentikacije z geslom, saj imajo platforme družbenih medijev pogosto vzpostavljene napredne varnostne ukrepe.

Za zagotovitev varnega dostopa je ključnega pomena, da je na voljo overitveni strežnik ali storitev overjanja, ki potrjuje identiteto uporabnikov in upravlja nadzor dostopa do občutljivih podatkov in sistemov. Za zaščito pred kibernetskimi grožnjami so potrebni ustrezni avtentikacijski protokoli, kot sta avtentikacija strežnika in kombinacija uporabniškega imena in gesla.

Avtorizacija

Kaj je avtorizacija?

Avtorizacija je postopek ugotavljanja, ali ima uporabnik ali naprava potrebna dovoljenja za dostop do določenega vira. Pomaga zaščititi občutljive informacije in sisteme pred nepooblaščenim dostopom.

Opredelitev avtorizacije pomeni odobritev ali zavrnitev dostopa do določenega vira na podlagi statusa avtentikacije in avtorizacije uporabnika ali naprave. Postopek avtorizacije uporabnika vključuje preverjanje statusa avtentikacije uporabnika, preverjanje njegovih poverilnic in nato preverjanje statusa avtorizacije, da se določi, do katerih virov lahko dostopa.

ID odjemalca je edinstven identifikator, dodeljen odjemalskemu programu, ki je pooblaščen za dostop do vira. Uporablja se v postopku avtentikacije in avtorizacije, da se zagotovi, da ima odjemalska aplikacija potrebna dovoljenja za dostop do zahtevanega vira.

Vrste avtorizacije

Obstajajo različne vrste avtorizacije, vsaka ima svoje prednosti in slabosti.

• Nadzor dostopa na podlagi vlog (RBAC): Ta vrsta avtorizacije omogoča dostop do virov na podlagi vloge uporabnika v organizaciji.
• Nadzor dostopa na podlagi atributov (ABAC): Ta vrsta pooblastila omogoča dostop do virov na podlagi atributov uporabnika, kot so naziv delovnega mesta, oddelek ali lokacija.
• Obvezni nadzor dostopa (MAC): . Ta vrsta avtorizacije temelji na sistemskih politikah, ki določajo, kateri uporabniki ali procesi lahko dostopajo do določenih virov.
• Diskrecijski nadzor dostopa (DAC): Ta vrsta pooblastil omogoča posameznim uporabnikom, da nadzorujejo dostop do virov, ki so v njihovi lasti ali jih nadzorujejo.
• Nadzor dostopa na podlagi pravil (RBAC): Ta vrsta pooblastil omogoča dostop do virov na podlagi niza vnaprej določenih pravil, ki jih lahko ustvarijo skrbniki ali uporabniki sami.

Tehnike avtorizacije

• Nadzor dostopa na podlagi vlog (RBAC ) je tehnika, ki uporabnikom dodeljuje določene vloge v organizaciji ali sistemu in dodeljuje dovoljenja na podlagi teh vlog. Ta tehnika poenostavi upravljanje uporabniških dovoljenj in zmanjša tveganje nepooblaščenega dostopa do občutljivih podatkov.

• Spletni žeton JSON (JWT ) je kompakten in varen način prenosa podatkov med strankami. Pogosto se uporablja za preverjanje pristnosti in avtorizacijo uporabnikov v spletnih aplikacijah. JWT so samostojni in vsebujejo vse potrebne informacije, zato ni treba iskati podatkov o uporabniku v zbirki podatkov vsakič, ko uporabnik zahteva dostop.

• Jezik za označevanje varnostnih trditev (SAML) je protokol na osnovi XML za izmenjavo podatkov o avtentikaciji in avtorizaciji med strankami. Pogosto se uporablja za preverjanje pristnosti z eno prijavo (SSO) v več sistemih in aplikacijah. SAML omogoča prenos podatkov o avtentikaciji in avtorizaciji uporabnikov med različnimi domenami in aplikacijami.

• Avtorizacija OpenID je protokol avtentikacije, ki uporabnikom omogoča prijavo v več spletnih mest z enim samim nizom poverilnic. OpenID uporablja decentraliziran sistem avtentikacije, ki preverja identiteto uporabnika, ne da bi mu bilo treba na vsakem posameznem spletnem mestu posredovati geslo. Ta tehnika uporabnikom olajša dostop do več sistemov in aplikacij, ne da bi si morali zapomniti več nizov prijavnih poverilnic.

• OAuth je ogrodje za avtorizacijo, ki aplikacijam omogoča dostop do uporabniških virov v drugi storitvi. Uporabnikom omogoča, da odobrijo dostop do aplikacij tretjih oseb, ne da bi pri tem morali deliti svoje prijavne poverilnice. OAuth pogosto uporabljajo platforme družabnih medijev, saj uporabnikom omogoča, da se s svojimi računi družabnih medijev prijavijo v aplikacije tretjih oseb. Zagotavlja dodatno raven varnosti za uporabnika in ponudnika storitev.

Avtentikacija in avtorizacija

Razlike med avtentikacijo in avtorizacijo

Čeprav se zdi, da sta si avtentikacija in avtorizacija podobni, sta v resnici različna postopka, ki služita različnim namenom pri zagotavljanju varnega dostopa do virov. Pri avtentikaciji gre za preverjanje identitete uporabnika, pri avtorizaciji pa za določanje, kaj lahko uporabnik počne, ko je njegova identiteta preverjena.

Z drugimi besedami, avtentikacija je namenjena vzpostavljanju zaupanja, avtorizacija pa upravljanju tega zaupanja. Ko na primer vnesete svoje uporabniško ime in geslo za prijavo na spletno mesto, opravite postopek avtentikacije. Ko ste prijavljeni, spletno mesto z avtorizacijo določi, katera dejanja lahko opravite, na primer ogled določenih strani ali oddajo obrazca.

Gre za tesno povezana pojma, vendar je med njima nekaj ključnih razlik. Tukaj je nekaj najpomembnejših razlik:

Kako delujeta avtentikacija in avtorizacija

Primeri sodelovanja med avtentikacijo in avtorizacijo vključujejo:

Ko s prstnim odtisom odklenete telefon (avtentikacija), telefon s pomočjo avtorizacije določi, do katerih aplikacij in podatkov lahko dostopate na podlagi vašega uporabniškega profila.

Ko se prijavite v spletno mesto spletnega bančništva (avtentikacija), spletno mesto na podlagi nastavitev računa določi, katere transakcije lahko opravljate.

Čeprav avtentikacija in avtorizacija delujeta vzporedno, ju pogosto zamenjujemo ali uporabljamo izmenično. Nekdo lahko na primer reče, da mora "avtentificirati" svoj dostop do določene datoteke, čeprav v resnici misli, da mora svoj dostop "avtorizirati".

Pomen pravilne avtentikacije in avtorizacije

Nadzor dostopa je bistvena sestavina postopkov avtentikacije in avtorizacije. Zagotavljajo, da lahko do virov dostopajo samo pooblaščeni uporabniki in da lahko ti uporabniki dostopajo samo do virov, za uporabo katerih so bili pooblaščeni. Razliko med avtentikacijo in avtorizacijo je ključnega pomena razumeti pri izvajanju nadzora dostopa. Medtem ko avtentikacija potrjuje identiteto uporabnika, avtorizacija določa, katera dejanja lahko opravi, ko je njegova identiteta potrjena.

Varnost informacij je še en ključni vidik avtentikacije in avtorizacije. Zanesljivi protokoli avtentikacije in avtorizacije pomagajo zagotoviti zaupnost, celovitost in razpoložljivost informacij. Z zaščito občutljivih podatkov in sistemov pred kibernetskimi grožnjami lahko ustrezni protokoli avtentikacije in avtorizacije pomagajo preprečiti vdore v podatke in druge varnostne incidente.

Posledice neustrezne avtentikacije ali avtorizacije so lahko hude. Brez ustrezne avtentikacije in avtorizacije lahko nepooblaščeni uporabniki pridobijo dostop do občutljivih podatkov ali sistemov, kar vodi v vdore v podatke ali okvare sistema. Ti incidenti lahko povzročijo finančne izgube, škodo ugledu in pravne odgovornosti.

Da bi se izognili tem posledicam, je treba nujno uvesti močne protokole za avtentikacijo in avtorizacijo. Ti protokoli morajo vključevati več dejavnikov avtentikacije, kot so gesla, biometrični podatki ali žetoni. Poleg tega mora nadzor dostopa temeljiti na načelu najmanjšega privilegija, ki zagotavlja, da lahko uporabniki dostopajo le do virov, ki so potrebni za njihovo delo.

Najboljše prakse za avtentikacijo in avtorizacijo

Za zagotavljanje varnosti informacij je bistveno, da organizacije upoštevajo najboljše prakse za avtentikacijo in avtorizacijo. V nadaljevanju je navedenih nekaj najboljših praks, ki jih morajo organizacije izvajati v skladu z naslednjimi navodili:

• Za preverjanje identitete uporabnikov, sistemov in naprav uporabljajte zanesljive mehanizme avtentikacije, kot je večfaktorska ali dvofaktorska avtentikacija.
• Izvedite mehanizme za nadzor dostopa, kot sta RBAC ali ABAC, da zagotovite, da lahko uporabniki dostopajo le do zahtevanih virov in izvajajo potrebna dejanja, za katera so pooblaščeni.
• Redno ocenjujte in posodabljajte mehanizme za nadzor dostopa, da zagotovite njihovo učinkovitost in ažurnost.
• Izvajajte politike gesel, ki od uporabnikov zahtevajo ustvarjanje močnih gesel z uporabo tehnik, kot je kombinacija velikih in malih črk, številk in simbolov.
• Izvedite načrte odzivanja na varnostne incidente za pravočasno odkrivanje in odzivanje na varnostne incidente, zlasti na platformah za upravljanje API tretjih oseb in računalništva v oblaku.
• Uporabljajte šifriranje za zaščito podatkov med prenosom in v mirovanju, zlasti kadar gre za občutljive podatke.
• Redno izobražujte zaposlene o najboljših praksah avtentikacije in avtorizacije, vključno s tem, kako ustvariti zanesljiva gesla in kako prepoznati poskuse ribarjenja.
• Izvajajte redne varnostne revizije za odkrivanje ranljivosti in zagotavljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov, zlasti na priljubljenih platformah in v okoljih računalništva v oblaku.

Zaključek

Avtentikacija in avtorizacija sta dva pomembna koncepta v računalniški varnosti. Avtentikacija je postopek preverjanja identitete uporabnika ali naprave, avtorizacija pa je postopek odobritve ali zavrnitve dostopa do vira na podlagi dovoljenj avtentificiranega uporabnika. Ta dva koncepta sodelujeta pri zagotavljanju varnosti podatkov in sistemov.

Z izvajanjem strogih pravilnikov o avtentikaciji in avtorizaciji lahko pomagate zaščititi svoje sisteme in podatke pred nepooblaščenim dostopom. Pomembno se je zavedati, da sta to le dve od številnih sestavin celovite varnostne strategije, vendar sta ključni za zagotavljanje celovitosti in zaupnosti vaših podatkov.