Zakaj je infrastruktura pomembna v letu 2025
Zgodba o »cloud-first« se zre, saj se odpira prostor za bolj prefinjeno realnost. Medtem ko se uporaba javnega oblaka še naprej povečuje, se pojavlja nov trend: strateška prilagoditev IT-infrastrukture z vključitvijo hibridnih modelov. To ni »obraten premik«, temveč naravna evolucija, saj organizacije presegajo začetno migracijo in iščejo optimalno okolje za vsako delovno obremenitev.
Ključni poudarki
Hibridni in namenski strežniki ostajajo ključni v IT-infrastrukturi 2025, saj uravnotežujejo uporabo javnega oblaka z zasebnimi možnostmi za poslovno kritične delovne obremenitve in nadzor stroškov.
- Sprejem hibridnega oblaka narašča; organizacije kombinirajo javne, zasebne in namensko strežnike za obvladovanje nihanj zmogljivosti in preprečevanje težav z zaklepanjem pri ponudnikih.
- Repatriacija je ciljno usmerjena strategija, saj podjetja preučujejo omejitve javnega oblaka in se odločajo za zasebne in hibridne rešitve za zaščito občutljivih podatkov ter znižanje stroškov.
- Do leta 2027 bo strategija hibridnega oblaka prevladala, saj podjetja gradijo cloud-smart IT-infrastrukturo, ki združuje namenski strežnik in javni oblak za boljšo zmogljivost delovnih obremenitev.
- Sam javni oblak ni več univerzalna rešitev; hibridni modeli ter zasebna in namensko infrastruktura zagotavljajo bolj predvidljive stroške in močnejši nadzor za IT-ekipe.
Hybridni proti namenskim strežnikom 2025
Podatkovno podprta realnost in vpliv hibridnih strežnikov na IT-strategijo
Nedavna poročila industrije, kot so IDC, Gartner in drugi, potrjujejo pomembno spremembo v strategijah podjetij.
- Hibrid je tu, da ostane: Daleč od popolnega umika je prevladujoči trend sprejetje hibridnega oblaka. Leta 2025 večina podjetij uporablja kombinacijo javnih oblačnih storitev, zasebnih oblakov in namensko infrastrukturo na lokaciji. Nekatera poročila napovedujejo, da bo do leta 2027 imelo do 90 % organizacij strategijo hibridnega oblaka.
- Repatriacija je ciljno usmerjena strategija: Ideja o vračanju delovnih obremenitev iz javnega oblaka je zelo realna, vendar redko gre za množično migracijo. Namesto tega gre za premišljeno odločitev za specifične, drage ali na zmogljivost občutljive aplikacije.
- Poraba za javni oblak še vedno narašča: Kljub prizadevanjem za repatriacijo se pričakuje, da bo svetovna poraba za javni oblak leta 2025 presegla 679 milijard dolarjev, kar dokazuje, da oblak ostaja temelj IT-infrastrukture podjetij. Trend ni »proti oblaku«, temveč »cloud-smart« oziroma pametna uporaba oblaka.
Popolna nevihta: Kaj poganja prilagoditev?
Podjetja sprejemajo te strateške odločitve iz več ključnih razlogov, saj se zavedajo, da javni oblak ni univerzalna rešitev.
- Realnost stroškov: Čeprav javni oblak obljublja stroškovno učinkovitost, pogosto pride do nepričakovanih »šokov na računu«. Velik del oblačne porabe je izgubljen zaradi neuporabljenih virov in prekomernega zagotavljanja. Za predvidljive, stabilne delovne obremenitve lahko namenski strežnik ali zasebni oblak sčasoma ponudi nižjo skupno lastniško vrednost, saj zagotavlja predvidljive stroške namesto spremenljivih, glede na uporabo izračunanih računov.
- Varnost in skladnost: Za visoko regulirane panoge, kot so finance, zdravstvo in vlada, je neposredni nadzor nad podatki nepreklicen. Skrbi glede lokacije podatkov, predpisov o zasebnosti (kot so GDPR in CCPA) ter želja po večjem nadzoru varnosti spodbujajo ciljno repatriacijo občutljivih podatkov in aplikacij v zasebne ali lokalne okolje.
- Optimizacija zmogljivosti: Za poslovno kritične delovne obremenitve, ki zahtevajo stalno, visoko zmogljivo računalniško moč, kot so AI, strojno učenje in analiza podatkov, lahko »učinek hrupnega soseda« v deljenih oblačnih okoljih povzroči nihanje zmogljivosti. Namenski strežniki lahko za te specifične aplikacije ponudijo boljšo, bolj predvidljivo in stroškovno učinkovitejšo zmogljivost.
- Skrbi glede vezave na ponudnika: Dolgotrajni izziv vezave na enega ponudnika javnega oblaka je pomemben dejavnik. Mnoga podjetja sprejemajo strategije več-oblaka in hibridne strategije, da pridobijo večjo fleksibilnost in pogajajo boljše pogoje, s čimer se izognejo odvisnosti od enega samega ponudnika.
Ni proti oblaku – je za strategijo.
Popolna nevihta: Kaj poganja prilagoditev?
Podjetja sprejemajo te strateške odločitve iz več ključnih razlogov, saj se zavedajo, da javni oblak ni univerzalna rešitev.
Realnost stroškov:
Čeprav javni oblak obljublja stroškovno učinkovitost, pogosto pride do nepričakovanih »šokov na računu«. Velik del oblačne porabe je izgubljen zaradi neuporabljenih virov in prekomernega zagotavljanja. Za predvidljive, stabilne delovne obremenitve lahko namenski strežnik ali zasebni oblak sčasoma ponudi nižjo skupno lastniško vrednost, saj zagotavlja predvidljive stroške namesto spremenljivih, glede na uporabo izračunanih računov.
Varnost in skladnost:
Za visoko regulirane panoge, kot so finance, zdravstvo in vlada, je neposredni nadzor nad podatki nepreklicen. Skrbi glede lokacije podatkov, predpisov o zasebnosti (kot so GDPR in CCPA) ter želja po večjem nadzoru varnosti spodbujajo ciljno repatriacijo občutljivih podatkov in aplikacij v zasebne ali lokalne okolje.
Optimizacija zmogljivosti:
Za poslovno kritične delovne obremenitve, ki zahtevajo stalno, visoko zmogljivo računalniško moč, kot so AI, strojno učenje in analiza podatkov, lahko »učinek hrupnega soseda« v deljenih oblačnih okoljih povzroči nihanje zmogljivosti. Namenski strežniki lahko za te specifične aplikacije ponudijo boljšo, bolj predvidljivo in stroškovno učinkovitejšo zmogljivost.
Skrbi glede vezave na ponudnika:
Dolgotrajni izziv vezave na enega ponudnika javnega oblaka je pomemben dejavnik. Mnoga podjetja sprejemajo strategije več-oblaka in hibridne strategije, da pridobijo večjo fleksibilnost in pogajajo boljše pogoje, s čimer se izognejo odvisnosti od enega samega ponudnika.
Ni proti oblaku – je za strategijo.
Trend repatriacije v oblaku v letu 2025 ne pomeni opuščanja sodobne IT. Gre za bolj premišljeno uporabo tehnologij. Organizacije presegajo mandate »cloud-first« in sprejemajo strategije »cloud-smart«, ki dajejo prednost poslovnim rezultatom pred tehnološkimi trendi. Zmagovalci v tem spreminjajočem se okolju bodo tisti, ki bodo obvladali umetnost postavitve prave delovne obremenitve na pravo mesto ob pravem času.
