Razumevanje informacijskih enot: Od bitov do tebibaitov

Razumevanje informacijskih enot: Od bitov do tebibaitov

Read 8 minute

Informacijske enote niso nič drugega kot prikaz zmogljivosti določenega komunikacijskega kanala ali sistema za shranjevanje podatkov. Ker so informacije obdelana oblika podatkov, zmogljivost shranjevanja pa se meri za podatke, izraz "enote informacij" pomeni "enote shranjevanja/podatkov/pomnilnika/računalništva".

Poznavanje izrazov za shranjevanje/računanje, kot so terabajt, tebibait, gigabajt itd., je bistvenega pomena, saj uporabnikom in strokovnjakom pomaga pri načrtovanju zmogljivosti shranjevanja in pasovne širine sistemov in komunikacijskih medijev za uspešno računanje. Prav tako pomaga ponudnikom storitev IT pri določanju stroškov in tržne vrednosti njihovih izdelkov.

Najpogostejše enote informacijske zmogljivosti

V središču informacijske tehnologije je temeljna informacijska enota - bit. Izraz "bit" je okrajšava besede "binarna številka" in predstavlja najosnovnejšo enoto informacije. Bit ima lahko eno od dveh vrednosti: 0 ali 1.

Podoben je majhnemu stikalu, ki je lahko izklopljeno (0) ali vklopljeno (1). Čeprav so biti gradniki digitalnih podatkov, zaradi svoje mikroskopske velikosti običajno niso praktični za merjenje večjih količin informacij. Zato za predstavitev večjih količin podatkov uporabljamo bajt kot skupno enoto informacijske zmogljivosti.

Bajt je sestavljen iz 8 bitov, ki količinsko opredeljujejo zmogljivost shranjevanja, prenosa in pomnilnika podatkov v različnih računalniških napravah. Bajti lahko predstavljajo en besedilni znak, barvo piksla na sliki ali številko v preglednici. Zbirka bajtov se združi v druge večje enote informacij, kot so kilobajti, megabajti, gigabajti, tebibajti itd. Pametni telefon s 64 gigabajti (GB) pomnilnika lahko na primer shrani 64 milijard bajtov podatkov/informacij.

What is byte

Največje enote informacij

Z razvojem tehnologije potreba po pomnilniški zmogljivosti eksponentno narašča. Zato so se pojavile večje enote informacij. Najpogostejše enote informacij so bit, bajt, kilobajt (KB), megabajt (MB) in gigabajt (GB). Največje enote informacij, ki jih običajno srečamo v praksi, pa so terabajti (TB) in petabajti (PB). Teoretično je največja enota jotabajt (YB), trenutno pa ni ničesar, kar bi doseglo takšno velikost.

Terabajti (TB)

En terabajt je enak 1024 gigabajtom ali približno enemu bilijonu bajtov. Ta zmogljivost je običajno na voljo v napravah, kot so zunanji trdi diski, prenosni računalniki in večji sistemi za varnostno kopiranje. Zaradi možnosti shranjevanja velikih količin podatkov, vključno z videoposnetki visoke ločljivosti in knjižnicami fotografij, so terabajti postali nov standard za upravljanje osebnih in poklicnih podatkov.

Petabajti (PB)

Petabajti pomenijo povsem novo raven shranjevanja podatkov. En petabajt je enak 1024 terabajtom ali približno enemu kvadrilijonu bajtov. Ta ogromna zmogljivost je običajno rezervirana za rešitve za shranjevanje podatkov na ravni podjetij, raziskovalnih centrov, ponudnikov storitev v oblaku, podatkovnih centrov in organizacij, ki se ukvarjajo z obsežnimi podatkovnimi nizi znanstvenih podatkov, finančnih zapisov in večpredstavnostnih vsebin.

Kako se tebibait razlikuje od terabajta?

Kot vsi vemo, je terabajt enak 1 000 gigabajtom ali enemu bilijonu bajtov. Da, sliši se ogromno, vendar takšne zmogljivosti dandanes niso redkost. Na trgu so osebni računalniki, zunanji trdi diski in celo pametni telefoni s terabajtnimi zmogljivostmi.

Če si to predstavljamo, lahko v enem terabajtu shranimo približno 200 000 fotografij, 250 ur videoposnetkov v visoki ločljivosti ali ogromno knjižnico digitalnih knjig. Vendar svet tehnologije ni omejen na terabajte. Za še pomembnejše potrebe shranjevanja podatkov je na sceni manj znana, a nič manj pomembna enota informacij, tebibait (TiB).

Vloga tebibajta v tehnologiji

Izraz "tebibajt" se morda sliši kot nekaj besed, vendar ima ključno vlogo v sodobnem računalništvu. Tebibait je enota digitalne informacije, ki je del mednarodnega sistema enot (SI) in je enaka 2^40 bajtom ali 1 099 511 627 776 bajtom. Razlikuje se od terabajta, ki temelji na desetiškem sistemu in je enak 1.000.000.000.000.000.000.000 bajtov. Preprosto povedano, 1 tebibait je enak približno 1,1 TB.

Tebibaiti so še posebej pomembni, ko govorimo o napravah za shranjevanje, zmogljivosti pomnilnika in hitrosti prenosa podatkov v binarnem računalništvu. V bistvu zagotavlja natančnejšo predstavitev zmogljivosti shranjevanja v digitalnem svetu, kjer je običajno binarno računanje.

Na primer, nakup trdega diska ali polprevodniškega pogona (SSD) z zmogljivostjo 1 terabajt pomeni en tebi bajt v binarnem smislu. To razlikovanje postaja vse pomembnejše, saj postajajo naprave za shranjevanje vedno večje in zmogljivejše. Razumevanje tebibajta vam pomaga, da se zavedate dejanske pomnilniške zmogljivosti, ki jo kupujete, zlasti zaradi tehnološkega napredka.

Understanding data measurements for storing information

Kako se shranjujejo enote informacij?

Enote informacij, od bitov do bitov in bajtov, se shranjujejo na različne načine, odvisno od okolja in namena. Vsi podatki so v računalniku shranjeni v obliki bitov. To pomeni, da se velike količine videoposnetkov, fotografij in drugih podatkov za shranjevanje pretvorijo v niz 0 in 1.

Zaporedja bitov se združujejo v bajte, zaporedja bajtov pa v kilobajte, megabajte, gigabajte, gigabajte, bajte itd. Za shranjevanje enot informacij se uporabljajo naslednji običajni mediji:

1. Magnetno shranjevanje: Tradicionalni trdi diski za shranjevanje podatkov uporabljajo magnetna polja. Podatki se zapisujejo in berejo z magnetenjem in razmagnetenjem majhnih območij na vrtečih se diskih ali ploščah. Ta tehnologija se uporablja že desetletja in se še vedno pogosto uporablja za masovno shranjevanje podatkov.

2. Polprevodniški pomnilnik: Zaradi svoje hitrosti in trajnosti so polprevodniški diski (SSD) vedno bolj priljubljeni. Podatke hranijo v pomnilniških celicah NAND flash, elektronskih komponentah brez gibljivih delov. SSD-je pogosto najdemo v prenosnih računalnikih, pametnih telefonih in podatkovnih centrih.

3. Optično shranjevanje: Na CD-jih, DVD-jih in diskih Blu-ray se uporablja optična tehnologija za shranjevanje podatkov v obliki vzorcev vdolbinic in umazanije na površini diska. Laserski žarek prebere podatke tako, da zazna odboje od teh vzorcev.
4. Shranjevanje v oblaku: Storitve v oblaku shranjujejo podatke na oddaljenih strežnikih, ki so povezani z internetom. Uporabniki lahko do svojih podatkov dostopajo od koder koli, kjer imajo internetno povezavo. Ponudniki, kot so Google Drive, Dropbox in Amazon Web Services, kot je INtTROSERV, ponujajo rešitve za shranjevanje v oblaku.

5. PomnilnikRAM (Random Access Memory): RAM je vrsta nestanovitnega pomnilnika, ki se v računalnikih uporablja za začasno shranjevanje podatkov, ki jih procesor (centralna procesna enota) potrebuje za obdelavo. Je hitrejši od dolgoročnega pomnilnika, vendar ob prekinitvi napajanja izgubi podatke.

Končna odločitev

Enote informacijske zmogljivosti so zato temelj sodobne tehnologije, saj nam omogočajo merjenje, upravljanje in načrtovanje ter učinkovito ravnanje z velikimi količinami ustvarjenih podatkov.

Te enote, od bitov do tebibaitov, nam pomagajo osmisliti digitalni svet in nam omogočajo izkoristiti moč informacij za spodbujanje inovacij in napredka. Z razvojem tehnologije je poznavanje teh enot bistveno za učinkovite in vsestranske računalniške sisteme.

Pri našem podjetju lahko naročite tudi namenske strežnike v ZDA ali drugih podatkovnih centrih, VPS v Evropi ali drugih državah.

VPSServerEN